• Home
  • Živeti s sladkorno boleznijo

Živeti s sladkorno boleznijo

Sladkorna bolezen je na četrtem mestu med najpogostejšimi vzroki umrljivosti v razvitih državah. Do leta 2030 naj bi za to kronično presnovno boleznijo zbolela že vsaka dvajseta odrasla oseba.

V Sloveniji je registriranih 130.000 sladkornih bolnikov, vendar ta številka iz leta v leto skokovito narašča. Tudi med otroci in mladostniki. Približno petina prebivalcev Slovenije tega še ne ve.

Zdravila za sladkorno bolezen zaenkrat še ne poznamo, lahko pa jo učinkovito obvladujemo. Za to lahko največ naredimo sami, predvsem s spremenjenim življenjskim slogom, ki vključuje več gibanja in uravnoteženo prehranjevanje.

Za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 je skrb za uravnoteženo prehrano, še posebej za nadzor zaužitih škrobnih živil, sadja, stročnic in mleka, ključnega pomena pri omejevanje te bolezni. Pri tem si lahko pomagajo z različnimi metodami načrtovanja in vrednotenja prehrane.

Načrtovanje prehrane

Pravilno in uravnoteženo uživanje zdrave hrane je prvi pogoj za dobro uravnavanje sladkorne bolezni. Sladkorni bolnik mora paziti na količino zaužitih ogljikovih hidratov in obenem paziti na vrsto in kakovost vse hrane, tudi tiste, ki ne vsebuje ogljikovih hidratov, in seveda na njeno količino. Na raven krvnega sladkorja pomembno vplivajo tudi uporabljeni načini priprave jedi. Razkuhan in pretlačen krompir na primer dvigneta krvni sladkor hitreje kot če je krompir zaužit v kosih ali cel.

Kako velik naj bo moj obrok?

Količina hrane, ki jo potrebuje posameznik, je odvisna od številnih dejavnikov, starosti, spola, genske zasnove, telesne dejavnosti, življenjskega sloga ipd. Pretirane količine hrane v kombinaciji s premalo gibanja vodijo v debelost, ki dodatno škoduje srcu in ožilju sladkornega bolnika.

Načrtovanje količine posameznih obrokov in s tem tudi ogljikovih hidratov olajša velikost krožnika in razmerje živil na njem. Ljudje s povečano telesno težo naj kot osnovno mero vzamejo nekoliko manjši krožnik od ljudi z normalno težo.

Količino hrane in zaužitih ogljikovih hidratov lahko načrtujemo tudi z drugimi pomagali, na primer z rokami kot mersko enoto ali z namenskimi tehtnicami, kot je Libra. Ne glede na to, katero metodo izberemo, je za uspeh uravnavanja glukoze v krvi ključna doslednost, ki vodi do dobre urejenosti sladkorne bolezni.

Upoštevajoč sveža znanstvena dognanja je Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru programa CINDI pripravil novo piramido. Zanimivo prehransko piramido, ki se nekoliko razlikuje od običajne, so oblikovali v Nemčiji.

Kako pogosto naj jem?

Obstajata dve splošni pravili, ki se ju velja držati. Prvo je, da je potrebno jesti večkrat na dan in v enakomernih razmakih, drugo pa, da jejmo podnevi in proti večeru postopoma zmanjšujmo energijski vnos. 70 % energije moramo zaužiti v prvi polovici dneva.

Obvezni glavni obroki so zajtrk (25 % energijskega vnosa), kosilo (30 % energijskega vnosa) in večerja (20 % energijskega vnosa ter dva manjša vmesna obroka, dopoldanska malica (15 % energijskega vnosa) in popoldanska malica (10 % energijskega vnosa). Premostitvena obroka lahko priključimo tudi glavnim obrokom, dopoldansko malico zajtrku, popoldansko pa večerji.

Za hrano si vzemimo potreben čas in mir, za glavne obroke najmanj 20 minut, za vmesne pa najmanj 10. Hrano dobro prežvečimo, jejmo v miru in sede.

Štetje ogljikovih hidratov

Iz ogljikovih hidratov v hrani nastaja glukoza, ki se pri sladkornih bolnikih začne kopičiti v krvi, saj je telo samo ne zmore pravilno predelati v hrano za celice.

Štetje ogljikovih hidratov v hrani omogoča enakomernejše uživanje ogljikovih hidratov čez dan, vzdrževanje enakomerne ravni glukoze v krvi in lažje ter natančnejše določanje potrebnih odmerkov insulina.

Ogljikove hidrate vsebujejo:

  • škrobna živila (kruh, kosmiči, krompir, testenine,
  • riž, ječmen, ajdova kaša, proso in ostale žitarice),
  • stročnice (grah, fižol, leča, čičerika, bob),
  • sladkor (sam ali kot dodatek jedem in pijačam),
  • sadje,
  • mleko in mlečni izdelki,
  • in v manjši meri zelenjava (korenje, rdeča pesa, paradižnik, koruza, brokoli, cvetača, koleraba, repa itd.). Zelje, radič, zelena solata, kumare, gobe, redkev, špinača, bučke so živila, ki imajo zanemarljivo nizko vsebnost ogljikovih hidratov in ne prispevajo energije k dnevnemu vnosu.

Ogljikovi hidrati niso 'boljši' ali 'slabši'. Na raven glukoze v krvi enako vplivajo ogljikovi hidrati iz peciva, ali fižolove solate.

Razlika je v tem, da je v primerjavi s fižolovo solato v pecivu več za telo hitro dostopnih ogljikovih hidratov, več maščob in obenem manj vitaminov, mineralov in vlaknin, ki jih telo potrebuje. Pecivo zato umeščamo med hranilno revnejša in energijsko gostejša živila, ki ob prekomernem uživanju povečujejo telesno težo. Tudi ob zaužitju fižolove solate je pomembno načrtovati ustrezno količino.

Za kakovostno načrtovanje prehrane zato ne zadošča zgolj upoštevanje vsebnosti ogljikovih hidratov v posameznih živilih, sladkorni bolnik mora poznati tudi osnove zdravega prehranjevanja na splošno.

Prehranski semaforji

Osnove zdravega prehranjevanja in življenja na splošno veljajo prav za vsakega izmed nas, še posebej dosledni pri njihovem upoštevanju morajo biti sladkorni bolniki, saj njihovo telo pomanjkljivo ali v celoti ne uspe presnoviti glukoze, ki nastane iz ogljikovih hidratov v hrani. V splošnem velja, da:

  1. Uživajmo raznoliko in zdravo prehrano.
    Prevladuje naj zelenjava, v obroke vključimo škrobna in beljakovinska živila ter če le gre tudi sadje. Izogibajmo se industrijsko pripravljenim izdelkom. Izbirajmo manj mastna in manj slana živila z več vlakninami ter upoštevajmo principe zdravega načina priprave. Posebej pozorni bodimo na količino zaužitih škrobnih živil oziroma živil z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, saj iz njih med presnovo nastane glukoza.

  2. Prehranjujmo se redno.
    Hrano uživajmo na štiri do šest ur, saj s tem preprečujemo nihanje glukoze v krvi. Dan začnimo z dobrim zajtrkom.

  3. Izogibajmo se alkoholu in sladkanim pijačam.
    Oboje lahko po nepotrebnem vpliva na raven glukoze v krvi. Za žejo pijmo vodo ali nesladkan čaj.

  4. Veliko se gibajmo.
    Gibanje pomaga uravnavati raven glukoze v krvi, pomaga ohranjati primerno telesno težo in pozitivno vpliva na splošno fizično in psihično počutje. Odrasel človek naj bi telesnim dejavnostim posvetil najmanj pol ure na dan.

Zdrava izbira živil

V vsaki skupini živil je določena hrana, ki je po svoji sestavi primernejša za uživanje, kot druga. Svojemu telesu bomo koristili, če bomo izbirali hrano, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov, veliko vlaknin, malo maščob, malo do zmerno količino ogljikovih hidratov. Take vrste hrana je na prehranskem semaforju označena z zeleno barvo. Med beljakovinskimi živili izbiramo puste izdelke s kvalitetnimi viri beljakovin.

Prehranski semafor je preprost pripomoček, ki s pomočjo barv usmerja k ustrezni, zdravi izbiri živil. Z zeleno označena živila so priporočljiva za uživanje, rdeče obarvanim se raje odpovejmo ali vsaj zelo omejimo njihovo uživanje. Sem sodijo živila, ki so bogata z maščobami in prečiščenimi ogljikovimi hidrati/sladkorji. Praviloma imajo tudi nizko vsebnost vlaknin in manj vitaminov in mineralov.

Posegajmo torej po živilih iz zelene kategorije, vendar ne pozabimo, da tudi ta živila lahko vsebujejo ogljikove hidrate, pa čeprav malo. Sladkorni bolnik mora zato tudi v tem primeru poznati njihovo vsebnost, ki mu bo v pomoč pri načrtovanju ustrezne količine hrane pri posameznem obroku.

Vrednotenje industrijsko pripravljenih živil

Enaka logika velja pri ocenjevanju ustreznosti predpripravljenih ali industrijsko pripravljenih živil, kot so različni prigrizki, pice, slaščice, sendviči, mlečni izdelki ipd. Temelji na usmeritvi, da je treba uživati manj maščob, sladkorja in soli.

Pri nas industrijska živila še niso označena v skladu s tem semaforjem, vendar lahko vsebnost maščob, sladkorjev, soli in vlaknin preverimo na spletni strani Zveze potrošnikov Veš kaj ješ.

Zeleno označena živila lahko uživamo vsak dan, saj vsebujejo malo soli, sladkorjev in maščob ter veliko vlaknin. Živila, ki so označena z oranžno, uživamo nekajkrat tedensko. Vsebujejo nekaj več soli, sladkorjev in maščob.

Živila z rdečo oznako naj bi uživali čim manj ali se jim v celoti odpovedali. Večina industrijsko predelanih živil, hrenovke, klobase, sirni namazi ipd. po prehranskem semaforju sodijo v rdečo skupino.

Vrednotenje načinov priprave živil

Tudi pripravo hrane lahko razdelimo na ustreznejše načine in tiste, ki so zdravju škodljivi. Neprimerni načini priprave hrane so tisti, ki zahtevajo uporabo večjih količin maščob, kot je na primer ocvrta hrana, ali pa se v postopku priprave izgubi večji del hranilnih snovi, kar se zgodi pri daljšem kuhanju pri višji temperaturi in pri kuhanju v veliki količini vode.

Če je le možno, kuhajmo pri nizki temperaturi, krajši čas, uporabimo malo maščob in manjšo količino vode. Preostalo vodo uporabimo za pripravo juh ali omak.

Večkrat kuhajmo v sopari, dušimo v lastnem soku ali pecimo brez uporabe maščob. Klasično pečico nadomestimo s konvekcijsko, v kateri se jedi ob pomoči vročega zraka spečejo hitreje in z manj maščob. Hrana naj ostane v kosih, pasiranju in mletju se izogibajmo. Tako pripravljena hrana bo okusnejša in hranljivejša ter seveda za nas bolj zdrava.

Zbirka podatkov o vrednosti hranil OPKP

Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP) je zbirka podatkov o prehranski vrednosti jedi. Omogoča vpogled v sestavo posameznih živil in sestavljenih jedi, vsebuje tudi podatke za jedi, ki jih najpogosteje pripravljamo v Sloveniji. Omogoča kakovostno načrtovanje jedilnikov in olajša vodenje prehranskega dnevnika bolnika.